Znanost o podnebju in okolju
Pregled
Znanost je jasna – odločno podnebno voditeljstvo danes ne zagotavlja le dolgoročne vzdržnosti poslovanja vaše gospodarske družbe, temveč tudi krepi njeno odpornost, ugled in konkurenčno prednost. Nasprotno pa odlašanje z ukrepanjem zaostruje tveganja in omejuje priložnosti za prihodnje generacije.
V tem poglavju boste spoznali dejstva o podnebnih spremembah, ki temeljijo na podatkih Medvladnega odbora za podnebne spremembe (Intergovernmental Panel on Climate Change – IPCC), tj. znanstvenega in medvladnega telesa pod okriljem Združenih narodov (ZN). IPCC ocenjuje znanstvene dokaze o podnebnih spremembah in zagotavlja zanesljivo podlago za sprejemanje premišljenih in utemeljenih odločitev.
Podnebje se spreminja
Podnebne spremembe pomenijo dolgoročno segrevanje Zemlje in spremembe vremenskih vzorcev, ki jih v največji meri povzročajo človekove dejavnosti, zlasti kurjenje fosilnih goriv. Pri tem se sproščajo TGP, predvsem CO₂. Ti plini delujejo kot odeja, ki zadržuje dodatno energijo v ozračju blizu Zemljinega površja in povzročajo segrevanje planeta.
Medtem ko so današnje generacije 50- do 70-letnikov večinoma izkusile postopno segrevanje, se njihovi otroci in vnuki soočajo s pospešenim dvigovanjem temperatur. V zadnjem stoletju so svetovne temperature hitro narasle – med letoma 2014 in 2023 je bila povprečna temperatura za 1,2 °C višja kot v poznem 19. stoletju. To segrevanje je povzročilo pomembne okoljske spremembe, vključno s pogostejšimi skrajnimi vremenskimi pojavi, taljenjem ledu, dvigovanjem morske gladine in uničevanjem ekosistemov, kot so koralni grebeni. Učinki podnebnih sprememb so že zdaj resni in se bodo z nadaljnjim segrevanjem še poslabšali.
Izvleček iz poročila: »Negativni učinki podnebnih sprememb, ki jih povzroča človek, se bodo še stopnjevali«
Vir: IPCC, 2023. Synthesis Report of the Sixth Assessment Report, slika SPM.1, str. 7
Znanstvene raziskave IPCC, Svetovne meteorološke organizacije (World Meteorological Organization) in drugih kažejo, da bi omejitev svetovnega segrevanja pod 1,5 °C občutno zmanjšala tveganja, škodljive učinke ter z njimi povezane izgube. Če tega cilja ne dosežemo, bomo priča vse pogostejšim in nevarnejšim vremenskim ekstremom, kot so vročinski valovi, suše, gozdni požari ter močno deževje in poplave. Preseganje meje 1,5 °C bi lahko sprožilo tudi t.i. prelomne točke v podnebnem sistemu (glej poglavje »Širši kontekst« spodaj).
Naraščajoče temperature vplivajo na rastlinske in živalske vrste ter ekosisteme po vsem svetu, zlasti na ranljiva območja, kot so koralni grebeni, gorata območja in polarne regije. Podnebne spremembe lahko ogrozijo do eno od šestih vrst na planetu. Hkrati pa človekove dejavnosti – predvsem širjenje kmetijstva, urbanizacija in pretirana izraba naravnih virov – dodatno pospešujejo degradacijo okolja s še nikoli videno hitrostjo.
Po podatkih IPCC mora svet za omejitev segrevanja na 1,5 °C do leta 2030 zmanjšati emisije TGP za 43 % v primerjavi z letom 2019 in za 84 % do leta 2050.
Podnebne spremembe – vpliv na poslovanje
Podnebne spremembe in degradacija okolja vplivajo na vse vrste gospodarskih družb. Čeprav neposredna povezava morda ni takoj očitna v vašem sektorju, imajo njihovi učinki daljnosežne posledice.
Vzemimo na primer IT industrijo: tveganja podnebnih sprememb za jedro poslovanja so morda manj očitna, a se kažejo v povečani porabi energije in stroških, ki vplivajo na delovanje in dobičkonosnost; tveganja za fizično infrastrukturo, kot so podatkovni centri, zaradi ekstremnih vremenskih dogodkov in dviga morske gladine; motnje v dobavnih verigah, ki povzročajo zamude in višje stroške za ključne komponente; ali spremembe v pričakovanjih strank glede trajnosti, ki lahko vplivajo na kupčeve odločitve in ugled blagovne znamke.
Oglejte si dolgoročne vplive podnebnih sprememb, kot jih izpostavlja IPCC, in razmislite, kako bi ti lahko vplivali na vašo gospodarsko družbo.
Izvleček iz poročila: »Negativni učinki podnebnih sprememb, ki jih povzroča človek, se bodo še stopnjevali«
Vir: IPCC, 2023. Synthesis Report of the Sixth Assessment Report, slika SPM.1, str. 7
Soočanje z izzivom
Svet se mora hitro odmakniti od neomejenega izgorevanja fosilnih goriv – glavnega vzroka podnebne krize.
Kot član vodstvenega ali nadzornega organa si lahko zastavite vprašanje, ali so podnebne spremembe za vašo gospodarsko družbo pomembno poslovno vprašanje. Raziščite možnosti za postopno opuščanje fosilnih goriv v lastnem delovanju in vzdolž celotne vrednostne verige. Osredotočite se lahko tudi na uresničevanje podnebnih ukrepov prek blaženja in prilagajanja.
- Blaženje podnebnih sprememb pomeni zmanjševanje ali preprečevanje emisij TGP (na primer s prehodom na obnovljive vire energije, inovativnimi kmetijskimi praksami ter zmanjševanjem krčenja gozdov).
- Prilagajanje na podnebne spremembe je namenjeno zmanjševanju ranljivosti človeških in naravnih sistemov na tveganja in učinke podnebnih sprememb (na primer z izboljšanjem infrastrukture, krepitvijo ekosistemskih storitev ter uvedbo sistemov zgodnjega opozarjanja).
Vaša gospodarska družba lahko uporabi kombinacijo pristopov za blaženje in prilagajanje na podnebne spremembe. Spodnja slika prikazuje primere možnih ukrepov, njihove kratkoročne stroške in izvedljivost glede na omejitev svetovnega segrevanja na 1,5 °C:
Širši kontekst
Trenutna raven svetovnega segrevanja znaša približno 1,3 °C nad predindustrijsko ravnjo. Če bodo države vztrajale pri trenutnih načrtih in politikah, bi segrevanje do konca stoletja lahko doseglo med 2,6 °C in 3,1 °C.
Segrevanje za 3 °C bi imelo katastrofalne posledice. Gosto poseljena mesta, kot so Miami, Dhaka, Šanghaj, Hongkong in več kot sto drugih, bi lahko bila do konca stoletja poplavljena ali povsem pod vodo.
Z nadaljnjim dvigovanjem svetovnih temperatur obstaja tudi nevarnost sprožitve devetih t. i. podnebnih prelomnih točk (climate tipping points). Te lahko vodijo do nenadnih in neobvladljivih sprememb, vključno s taljenjem ledenih pokrovov, spremembami v oceanskem kroženju in nenadnimi preobrazbami v ekosistemih.
Infografika Rosamund Pearce / Tom Prater, spletna stran CarbonBrief
Po drugi strani pa mednarodno sodelovanje in tehnološki napredek že spodbujata pozitivne prelomne točke, ki bi lahko pospešile reševanje podnebne krize:
Pozitivna prelomna točka nastopi, ko rešitev z ničelnimi emisijami postane konkurenčnejša od obstoječe rešitve z visokimi emisijami. Ko ta prag dosežemo, samookrepitveni mehanizmi – kot so učinki učenja z delom, ekonomije obsega, razvoj dopolnilnih tehnologij in nove družbene norme – sprožijo hitro širjenje novih rešitev in upad stare prakse.
Primeri takšnih prelomnih učinkov so že vidni pri zelenem amonijaku, električnih vozilih in rastlinskih alternativah živalskim beljakovinam.
Kako ukrepati
Povabite vodstvene in nadzorne organe vaše gospodarske družbe, da razmislijo o naslednjih vprašanjih:
- Ali naša gospodarska družba izvaja ukrepe za postopno opuščanje uporabe fosilnih goriv – tako v okviru lastnega poslovanja kot v celotni vrednostni verigi?
- Ali merimo svoj celotni ogljični odtis – tako lastne emisije kot tudi tiste, ki nastajajo v naši dobavni verigi?
- Ali imamo zastavljene znanstveno utemeljene cilje za zmanjšanje emisij TGP – tako dolgoročne kot tudi vmesne?
Označite poglavje kot opravljeno
Pridružite se Chapter-ju v vaši državi
Chapter v vaši državi vam lahko pomaga z orodji in izobraževalnimi viri za učinkovito podnebno upravljanje.
Pridružite se Chapter-ju v vaši državiViri
- Preberite povzetek najnovejših znanstvenih spoznanj o podnebnih spremembah, ki jih je pripravil IPCC v zbirnem poročilu, ki sodi v zadnji del šestega poročevalskega cikla.
- Več informacij o podnebnih prelomnih točkah najdete v virih »How 16 Tipping Points Could Push Our Entire Planet Into Crisis« in »Johan Rockström: The tipping points of climate change — and where we stand«.
- Več o pozitivnih prelomnih točkah si lahko preberete v poročilu »The Breakthrough Effect« ter v članku »Climate crisis: How 'positive tipping points' could save the planet«.